»Z Rihardom sva rojena v isti bolnišnici tri dni narazen. Večino mojega življenja mi je bil kot brat.«

»Vesel sem, da sem živ. Hvaležen sem za tiste, ki so v mojem življenju. Imam sijajne prijatelje, krasno ženo, psa in lepo kariero.«

»Šele, ko sem priznal, da sem pijanec in alkoholik ... ko sem se streznil, je moja komedija zame zaživela, saj sem bil takrat na odru zares lahko jaz.«

»Zaključil sem s stand-up komedijo. Posvečam se samo pisanju in igri.«

»Izjemno edinstveno je biti v prizoru, kjer drugi igralci igrajo nekoga drugega, jaz pa samega sebe.«

»Na živce mi je šel in nisem ga videl nikoli več, dokler nisem postal komik. Takrat pa sem vzljubil njegovo delo in on moje.«

»Z njim je vse v redu.«

»V zadnjih treh letih in pol sem imel vzpone in padce, in ljudje mi očitajo, da ne slišijo ničesar o meni, ter me sprašujejo, ali še nastopam.«

»V Nashvillu so se zgodile prve množične aretacije v zgodovini sedečih protestov. Počutil sem se tako osvobojeno. Rekel sem si: kaj mi še lahko storite? Pretepli ste me, nadlegovali ste me, zdaj ste nas aretirali in vrgli v ječo. Kaj še ostane? Nas boste pobili?«